Gostovanje PopSeSlish v Sarajevu
Ja Sarajevo….srce kar malce drugače utripa, ko zavrejo spomini v mislih. Za marsikoga od nas je bilo to gostovanje pogled v srce Bosne in Hercegovine prvič po času razdelitve Jugoslavije. Prvi stik z razrušeno in minirano pokrajino od Bosanskega broda globoko v notranjost je za kakšno uro utišal prisotne v avtobusu. Nemo smo opazovali dogajanje ob cesti in se spraševali kam gremo. Ko smo se navadili drugačnosti pokrajine in težko prevoznih cest smo z vrha navzdol ugledali Sarajevo. Ob gledanju mesta, ki smo ga zadnja leta poznali iz časopisja so nas obhajali mešani občutki. Prispeli smo na cilj. Prvo sonce v naša srca je prinesel posrečen hotel Saraj na koncu Baščaršije nad reko Miljacko, v katerem smo bili nastanjeni. Po kratkem postanku smo se odpeljali na drugo stran mesta v hotel Holliwood, kjer smo imeli večerjo in večerni koncert. Deli mesta skozi katere smo se vozili so pravo nasprotje videnega na obrobju. Neverjetno kakšen napredek na eni strani in koliko gorja na drugi strani. Čeprav kar prijetno utrujeni smo odlično izpeljali naš koncertni program med številnim poslušalstvom. Pa saj ni problem uživat v petju, če uživajo poslušalci ob poslušanju.
Naslednje jutro je nekatere zbudilo klicanje z minaretov, druge prvi sončni žarki, tretje pa ropot po vratih. Hitri zajtrk in naporna dopoldanska vaja. Nov program, pa saj zato smo prišli v Sarajevo, da začutimo tudi to glasbo. Čas je kar prehitro minil in že se nam je mudilo na popoldansko srečanje z vodičko za ogled starega mestnega jedra Sarajeva in znamenito Baščaršijo. Prelepo nam je orisala vso daljno in ne tako daljno v srce parajočo zgodovino mesta. Vsi smo z njo delili občutke in ji v zahvalo ob slovesu pred katedralo podarili »rdečo vrtnico« - dalmatinsko pesem Ružo moja crvena, ob kateri ni mogla skriti svojih solz.
Zvečer nas je čakal koncert za kulturno društvo Ivan Cankar v dvorani cerkve sv.Antona Padovanskega. Malo nas je presenetila mala dvorana v kateri smo nastopali. Vajeni smo dosti večjih. Je pa zato odtehtalo dejstvo, da so poslušalci sedeli celo zunaj na stopnišču, ker je v dvorani zmanjkalo prostora. Po uri in pol programa smo še vedno v zanosu tudi v glavni cerkvi odpeli Richte mich got, tako da so tudi nam stale kocine pokonci. Še enkrat smo navdušili poslušalce. V pričakovanju druženja s člani KD Ivan Cankar smo bili kar malo razočarani, ker so nas po nastopu zapustili. Smo pa nadaljevali tako kot smo si predhodno zamislili. Preko ceste v stari Sarajevski pivnici. Ambient je prekrasen, zato niti ne preseneča dejstvo da smo tam ponovili celoten koncert, čeprav smo na vratih želeli le voščiti lahko noč pri odhodu. Navdušeni gostje in pevci, ki so vedno za stvar, pa je Alenka že sedela za starim klavirjem in smo vsi objeti prepevali še celo dolgo uro.
Naslednje jutro, dan odhoda. Zakaj vse tako hitro mine. Na poti nazaj smo se ustavili v Visokem in si ogledali znamenite piramide in rove v katerih so kopali material za gradnjo. Tudi tu so bili občutki različni, od tistih ki še danes ne verjamejo do tistih, ki jih je vse skupaj prevzelo.
Poti nazaj, zapletov na meji, in podobnih slabih trenutkov se ne bom niti dotikala, da vse ostane v lepem spominu. Žal pač brez grenkih začimb nikoli ne gre.
Ne nazadnje najlepša hvala direktorju Gorenja Sarajevo, gospodu Robertu Polšaku in njegovi poslovni sekretarki gospe Ameli Memić, ki je za nas organizirala to nepozabno gostovanje. Hvala tudi KD Ivan Cankar za pripravo koncerta v cerkvi sv.Antona Padovanskega.
Sarajevo, 23-25.9.2011
Naslednje jutro je nekatere zbudilo klicanje z minaretov, druge prvi sončni žarki, tretje pa ropot po vratih. Hitri zajtrk in naporna dopoldanska vaja. Nov program, pa saj zato smo prišli v Sarajevo, da začutimo tudi to glasbo. Čas je kar prehitro minil in že se nam je mudilo na popoldansko srečanje z vodičko za ogled starega mestnega jedra Sarajeva in znamenito Baščaršijo. Prelepo nam je orisala vso daljno in ne tako daljno v srce parajočo zgodovino mesta. Vsi smo z njo delili občutke in ji v zahvalo ob slovesu pred katedralo podarili »rdečo vrtnico« - dalmatinsko pesem Ružo moja crvena, ob kateri ni mogla skriti svojih solz.
Zvečer nas je čakal koncert za kulturno društvo Ivan Cankar v dvorani cerkve sv.Antona Padovanskega. Malo nas je presenetila mala dvorana v kateri smo nastopali. Vajeni smo dosti večjih. Je pa zato odtehtalo dejstvo, da so poslušalci sedeli celo zunaj na stopnišču, ker je v dvorani zmanjkalo prostora. Po uri in pol programa smo še vedno v zanosu tudi v glavni cerkvi odpeli Richte mich got, tako da so tudi nam stale kocine pokonci. Še enkrat smo navdušili poslušalce. V pričakovanju druženja s člani KD Ivan Cankar smo bili kar malo razočarani, ker so nas po nastopu zapustili. Smo pa nadaljevali tako kot smo si predhodno zamislili. Preko ceste v stari Sarajevski pivnici. Ambient je prekrasen, zato niti ne preseneča dejstvo da smo tam ponovili celoten koncert, čeprav smo na vratih želeli le voščiti lahko noč pri odhodu. Navdušeni gostje in pevci, ki so vedno za stvar, pa je Alenka že sedela za starim klavirjem in smo vsi objeti prepevali še celo dolgo uro.
Naslednje jutro, dan odhoda. Zakaj vse tako hitro mine. Na poti nazaj smo se ustavili v Visokem in si ogledali znamenite piramide in rove v katerih so kopali material za gradnjo. Tudi tu so bili občutki različni, od tistih ki še danes ne verjamejo do tistih, ki jih je vse skupaj prevzelo.
Poti nazaj, zapletov na meji, in podobnih slabih trenutkov se ne bom niti dotikala, da vse ostane v lepem spominu. Žal pač brez grenkih začimb nikoli ne gre.
Ne nazadnje najlepša hvala direktorju Gorenja Sarajevo, gospodu Robertu Polšaku in njegovi poslovni sekretarki gospe Ameli Memić, ki je za nas organizirala to nepozabno gostovanje. Hvala tudi KD Ivan Cankar za pripravo koncerta v cerkvi sv.Antona Padovanskega.
Sarajevo, 23-25.9.2011
Zbor PopSeSlish je pričakovano napolnil dvorano v Grižah
Dalmatinska glasba je mnogim pri srcu, kar dokazuje tudi odziv na koncertih raznih klap po Sloveniji.
Letni koncert zbora PopSeSlish iz Žalca je bil nekaj posebnega, vsi pevci so bili ozvočeni, vsak je imel svoj mikrofon, posebej ozvočeni so bili še solisti in spremljava. Presenetili so mnoge, ki so prišli na koncert, saj so v uro in štirideset minut trajajočem koncertu zapeli same dalmatinske uspešnice v priredbah zborovodje Matjaža Kača.
Začeli so z acappella prepevanjem dalmatinskih ljudskih, pa operetnih, nato Gibonnijevih in že s temi pripravili publiko k sodelovanju s petjem in ploskanjem.
V nadaljevanju pa so ob spremljavi Alenke Podpečan na klavirju zapeli še nekaj skladb Oliverja, Tereze, Meri Cetinić, kape Cambi, nato pa ob spremljavi njihovega pevca Asima na klaviaturah še skladbe Vinka Coceta, Meri, Tedija, Karana, Oliverja, klape sv.Juraj in klape Cambi. Na koncu so za »bis« skupaj s publiko zapeli Sječanje na Velu Luku ob spremljavi njihovega zborovodje Matjaža Kača na klavirju. Pevci so peli cel koncert na pamet, ob njihovi sproščenosti pa se je videlo tudi, kako na odru uživajo. Publika ni skrivala navdušenja, marsikdo si je ob njihovem petju prepeval, nekaterim se je utrnila solza sreče, aplavzi ob koncu skladb pa so bili bučni in dolgi, še posebej po nastopih solistov (Matija Del-Negro, Miran Pajenk, Anja Šribar, Asim Maslo, Matjaž Kač).
Letno in šaljivo razpoložena je bila tudi povezovalka Metka Dobravc. Prepolna dvorana, z dodatnimi sedeži in stojišči je zagotovo pokazatelj, da bi bil koncert tudi v letnem gledališču LIMBERK dobro obiskan, kot je bilo sprva načrtovano. Slabo vreme je vplivalo na spremembo lokacije, mnogi, ki so prišli, so se tudi obrnili, zopet drugih zaradi dežja sploh ni bilo.
Ob številnih nastopih in koncertih v iztekajoči sezoni so si z letnim koncertom zaslužili počitnice. Jeseni v novi sezoni pa načrtujejo obisk Sarajeva, seveda pa želijo dalmatinski koncert izvesti tudi v letnem gledališču Limberk v Grižah, saj so si v tako prijetnem okolju to želeli že minuli petek. Zagotovo pa bo ob takšni reklami, kot je navdušena publika, tudi Limberk poln. Le kdo si tega ne želi?
Griže, 03.06. 2011
Dalmatinska glasba je mnogim pri srcu, kar dokazuje tudi odziv na koncertih raznih klap po Sloveniji.
Letni koncert zbora PopSeSlish iz Žalca je bil nekaj posebnega, vsi pevci so bili ozvočeni, vsak je imel svoj mikrofon, posebej ozvočeni so bili še solisti in spremljava. Presenetili so mnoge, ki so prišli na koncert, saj so v uro in štirideset minut trajajočem koncertu zapeli same dalmatinske uspešnice v priredbah zborovodje Matjaža Kača.
Začeli so z acappella prepevanjem dalmatinskih ljudskih, pa operetnih, nato Gibonnijevih in že s temi pripravili publiko k sodelovanju s petjem in ploskanjem.
V nadaljevanju pa so ob spremljavi Alenke Podpečan na klavirju zapeli še nekaj skladb Oliverja, Tereze, Meri Cetinić, kape Cambi, nato pa ob spremljavi njihovega pevca Asima na klaviaturah še skladbe Vinka Coceta, Meri, Tedija, Karana, Oliverja, klape sv.Juraj in klape Cambi. Na koncu so za »bis« skupaj s publiko zapeli Sječanje na Velu Luku ob spremljavi njihovega zborovodje Matjaža Kača na klavirju. Pevci so peli cel koncert na pamet, ob njihovi sproščenosti pa se je videlo tudi, kako na odru uživajo. Publika ni skrivala navdušenja, marsikdo si je ob njihovem petju prepeval, nekaterim se je utrnila solza sreče, aplavzi ob koncu skladb pa so bili bučni in dolgi, še posebej po nastopih solistov (Matija Del-Negro, Miran Pajenk, Anja Šribar, Asim Maslo, Matjaž Kač).
Letno in šaljivo razpoložena je bila tudi povezovalka Metka Dobravc. Prepolna dvorana, z dodatnimi sedeži in stojišči je zagotovo pokazatelj, da bi bil koncert tudi v letnem gledališču LIMBERK dobro obiskan, kot je bilo sprva načrtovano. Slabo vreme je vplivalo na spremembo lokacije, mnogi, ki so prišli, so se tudi obrnili, zopet drugih zaradi dežja sploh ni bilo.
Ob številnih nastopih in koncertih v iztekajoči sezoni so si z letnim koncertom zaslužili počitnice. Jeseni v novi sezoni pa načrtujejo obisk Sarajeva, seveda pa želijo dalmatinski koncert izvesti tudi v letnem gledališču Limberk v Grižah, saj so si v tako prijetnem okolju to želeli že minuli petek. Zagotovo pa bo ob takšni reklami, kot je navdušena publika, tudi Limberk poln. Le kdo si tega ne želi?
Griže, 03.06. 2011
